Kdor se zadnji smeje ...

Začeli smo s Hajdukom in tudi končali bomo z njim, oziroma z zadnjim finalom jugopokala. Ta tekma je bila odigrana 08.05.1991, v času, ko je na Hrvaškem že tekla kri (teden dni pred tem je prišlo do pokola hrvaških policistov v Borovem Selu) in ko je Jugoslavija razpadala na vse konce in kraje. V finale sta se uvrstila Hajduk in Crvena Zvezda, ki je bila velik favorit, nenazadnje je zgolj dva tedna pred tem v polfinalu Pokala evropskih prvakov izločila Bayern in tudi v domačem prvenstvu je že slavila zadnji, 19. naslov prvaka. Kadar se je v finale uvrstil kak beograjski klub, sta se po navadi odigrali dve finalni tekmi, toda zaradi na pol vojnih razmer so se pri NZJ tokrat odločili za eno samo tekmo in to v Beogradu. To je konec koncev ustrezalo tudi Splitčanom, trener Skoblar (ki se je zavedal moči CZ), je rekel, da jih "v dveh tekmah ne moremo premagati, v eni pa je možno vse".  In res, Hajduk je zmagal z golom Alena Bokšića v 60. minuti, neprepoznavna CZ pa je bila očitno z mislimi že pri finalu Pokala prvakov, v katerem je potem po 11-m premagala Marseille. Pokal (ki se je nekoč imenoval po Titu) je tako odpotoval v Split, kjer je tudi ostal in še danes krasi vitrine splitskega kluba.

Še postavi obeh ekip in link do reportaže:
Crvena Zvezda: Stojanović, Radinović, Belodedić, Najdoski, Marović, Jugović, Prosinečki, Mihajlović, Savičević, Pančev, Binić.  Trener: Ljupko Petrović
Hajduk: Mihačić, Hadžiabdić, Štimac, Setinov, Bilić, Kovač (Osibov), Kozniku, Miše (Jeličić), Vučević, Jarni, Bokšić  Trener: Joško Skoblar

https://youtu.be/6Id17g9PBTw

Tako, prišli smo do konca, čez par dni se bom vrnil v Mostar, kraj najslabšega leta mojega življenja in tako zaokrožil enoletne spomine na šport, tisto edino, kar je bilo v bivši skupni državi dobro in česar se iz tistega časa rad spominjam.