Včerajšnja tekma Slovenije in Hrvaške je lahko dober poduk vsem sodobnim košarkarskim strokovnjakom, ki prisegajo na garanje v obrambi, škripanje tenisk po parketu in neprestanim rotiranjem vseh igralcev. Takšna filozofija ne le, da ubija lepoto igre, ampak tudi tako utrudi igralce (še posebej tiste ne preveč talentirane), da enostavno ne zmorejo koncentracije pri metih na nasprotnikov koš. Zdaj je veliko govora o coni, toda cona je zastarel način obrambe, ki proti resnim ekipam pogori. Si je kdo upal igrati cono proti Draženovi Ciboni, Kukočevi Jugoplastiki ali Partizanu Đorđevića in Danilovića? Ve se tudi, kako se cona razbije – z meti za tri ali s prodori pod koš, pogosto s kombinacijo obojega. Žal Slovenija (z izjemo odličnega Lorbka) včeraj ni imela igralca, ki bi znal zadeti odprte mete. Ko jih gre nekaj notri, se cona razširi in odpirajo se poti do koša. Selektor je po tekmi (sicer nima te navade) kar precej govoril o sodniku, svojem rojaku Milojeviću. Morda je bila kakšna odločitev res sporna, toda sodniki mu niso vsilili menjavanja peterke, ki je naredila +13. Zelo cenim Jako Lakoviča, ki je pred štirimi leti (ko so bili ostali gospodje playi odsotni ali poškodovani) sam nosil celo prvenstvo, toda žal se je padec, tako kot proti Gruziji, tudi včeraj pričel ravno z njegovim vstopom v 3. četrtini. Razočaral je tudi Nachbar, ki bi moral biti ključni strelec, obenem pa izkoriščati dobro tehniko (za svojo višino) ter več igrati ena na ena. No, dobro, tudi poraz se enkrat mora zgoditi, morda nam Čehi še pomagajo do polnega izkupička za naslednji del, razen tega bi to zaprlo nekaj zdaj zelo glasnih novinarskih ust južno od Kolpe, kjer nekateri menda še vedno mislijo, da so v vojni in vsako tako tekmo označujejo kot »zgodovinsko« ali »epohalno«, svoje igralce (za katere sem prepričan, da imajo tega poln kufer) pa (ne le v košarki) ob zmagah enačijo s »heroji«in »branitelji«, ob porazih pa postanejo »luzerji« in »izdajice«. Če Čehi zmagajo za 3 ali več in Slovenija izgubi s Poljsko bi nastala zanimiva situacija, ko bi bila Slovenija v skupini šele tretja, pa vendar bi šla naprej z vsemi 4 točkami. Pa o porazu s Poljsko raje sploh ne razmišljam…
Poslovila sta se dva (papirnata) tigra, Turčija in Rusija, nam se bodo v nadaljevanju pridružili Grki, še edini neporaženi Italijani in prijetno presenečenje Finci (btw, še vedno mi ni nihče povedal, ali je Koponen že preletel 200mJ). Na drugi strani, posebej v jugo-baltski skupini na Jesenicah je situacija tako zakomplicirana, da se mi vseh možnih kombinacij niti ne da opisovati. Bodo pa tam seveda Francozi, Ukrajinci in morda Britanci (premagati morajo Ukrajino in šli bodo naprej celo z dvema točkama). Belgijci so si zakomplicirali življenje s porazom proti Izraelu in če Britanija premaga Ukrajino, bodo za napredovanje morali premagati Francijo…
Živi bili pa videli…
Poslovila sta se dva (papirnata) tigra, Turčija in Rusija, nam se bodo v nadaljevanju pridružili Grki, še edini neporaženi Italijani in prijetno presenečenje Finci (btw, še vedno mi ni nihče povedal, ali je Koponen že preletel 200mJ). Na drugi strani, posebej v jugo-baltski skupini na Jesenicah je situacija tako zakomplicirana, da se mi vseh možnih kombinacij niti ne da opisovati. Bodo pa tam seveda Francozi, Ukrajinci in morda Britanci (premagati morajo Ukrajino in šli bodo naprej celo z dvema točkama). Belgijci so si zakomplicirali življenje s porazom proti Izraelu in če Britanija premaga Ukrajino, bodo za napredovanje morali premagati Francijo…
Živi bili pa videli…
