VIDEO / AVDIO ARHIV:
2003/04:
|
|
To je bil in je še vedno dosežek, ki ga ni uspelo doseči nobeni slovenski moški ekipi v športih z žogo. V sezoni 2003/04 celjskega juriša na vrh Evrope ni pričakoval nihče, v prejšnjih letih je imelo Celje po imenih celo močnejše ekipe, a se je vedno kaj zalomilo. Kot da bi bilo finale zakleto, Celjani so se petkrat zaporedoma uvrstili v polfinale, a tam so bile usodne različne ekipe, najpogosteje pa Barcelona, ki je v 90-tih letih delovala kot z drugega planeta. Ekipo je vodil izkušeni Miro Požun , ki ima velike zasluge za dobro vzdušje v njej, v vratih je bil Perić, zunanja vrsta bi bila strah vzbujajoča še danes. Rutenka levo, Zorman na sredini, Vugrinec desno. Na levem krilu neponovljivi Kokšarov, na desnem Milosavljević in na krožnem Oštir. Na klopi Bilbija, Natek, Brumen, Kozlina… Z zdajšnjimi očmi in leti deluje izjemno izkušeno, takrat so bili to mladi in nadarjeni fantje. Točka zasuka v glavah igralcev in tudi preostalih je bila povratna tekma osmine finala s španskim Ademar Leonom. Na prvem srečanju so imeli Celjani slab dan in izgubili kar s 13 zadetki razlike. Upi na morebitni uspešni naskok na prednost so bili pičli. Nekateri so razmišljali, da bi tekmo odigrali v Golovcu, čeprav se je decembra 2003 odpirala nova in moderna dvorana Zlatorog z več kot pet tisoč sedeži. In Zlatorog je bil nabit z gledalci in energijo, ki se je prenesla na igralce. Ob polčasu so imeli Celjani že deset golov prednosti, zadostnih in sanjskih 13 golov pa prvič 15 minut pred koncem. To je bila epska tekma, ki je premaknila marsikaj in marsikoga. Z neverjetno zmago je ekipa dobila samozavest in rokomet je "obnorel" ne le Celje, temveč tudi vso Slovenijo. Nadaljevalo se je z izločitvijo nemškega Lemga in v polfinalu še "sanjskega" moštva iz Ciudad Reala. Požunovi varovanci so slavili že v Španiji, v Celju pa poskrbeli za zgodovinsko uvrstitev v finale. Na najpomembnejše gostovanje v zgodovini celjskega kluba,finale Lige prvakov, so po zmagi nad nemškim prvakom Flensburgom za šest golov v Celju, nekateri odšli že nekaj dni prej. Za navijaško vzdušje na ulicah Flensburga so poskrbeli Florijani in ostali slovenski navijači, domačini pa so jim v pristanišču na predvečer tekme priredili nepozabno zabavo. Obe tekmi sta zadovoljili tudi največje sladokusce, odločni Celjani pa so v skupnem seštevku suvereno zmagali in poskrbeli za rajanje po vsej Sloveniji.
POVRATNA FINALNA TEKMA IN SLAVJE V CELJU
Zmagovalci Lige prvakov so prispeli na brniško letališče nekaj pred deseto uro zvečer, ko jih je pozdravilo več kot tisoč navdušencev. Vrhunec slavja pa je bil v domačem Celju, kjer je junake sprejelo več kot dvajset tisoč navijačev, ki so z novimi evropskimi vladarji rajali dolgo v noč. Že dvanajst ur pred povratkom evropskih prvakov iz Flensburga, se je v Celju začela zabava pred novo športno dvorano. Tekmo iz Nemčije je popoldne pred dvorano, na velikem ekranu, spremljalo nekaj tisoč gledalcev, ki jih ni pregnal niti močan dež. Bilo je nepozabno, slavje je trajalo še naslednjih nekaj dni, ko so v središču mesta sprejem pripravili še najzvestejši navijači Florijani, predsednik celjskega kluba, Tone Turnšek, pa se je množici zahvalil z besedami: "Tudi vi ste evropski prvaki"! Celjani so postali evropski klubski prvaki (do sedaj prvi in edini v samostojni Sloveniji) v sezoni, ko tega ni nihče pričakoval, še posebej, ker je klub nadaljeval s politiko pomlajevanja prve ekipe in ker je bila na evropski sceni strah vzbujajoča konkurenca s številnimi klubi iz Nemčije, Španije in Francije. Pivovarji so dosegli sanjski uspeh in ustvarili nepozabno serijo, potem ko ekipa morda prvič ni bila pod prehudim pritiskom, ker ji niti uprava, niti mediji niso nalagali prevelikega bremena. Pomembno je bilo tudi zelo dobro vzdušje v ekipi, vloga kapetana Periča, homogenost med ekipo in stroko, prihod Zormana v drugem delu sezone, vloga uprave in navijačev, svoje pa je dodala tudi nova dvorana ter mediji s svojo podporo. Evropski prvaki so zbrali moči in po naporni evropski sezoni ter takoj po končani Ligi prvakov, odigrali še končnico državnega prvenstva in pokala ter v šampionskem slogu prepričljivo osvojili oba naslova – dvanajsto zvezdico in po dveh sušnih letih še enajsti naslov pokalnih zmagovalcev, ob le eni izgubljeni točki v vsej sezoni.. Kljub dežju si je tekmo pred dvorano Golovec ogledalo več tisoč ljudi. Ti so celo popoldne rajali ob koncertu številnih glasbenih skupin, vrhunec pa dočakali nekaj pred polnočjo. Več kot 5.000 ljudi je dva dni kasneje še enkrat podoživelo vzdušje, ki je bilo pred dvorano v noči s sobote na nedeljo, ko so se rokometni junaki vrnili iz Flensburga. Tokrat so bili med njimi tudi najbolj vneti privrženci celjskega kluba, navijaška skupina Florijani. Slednji so prvo zabavo "zamudili", saj so se komaj vračali iz Nemčije.