Ne samo finale vseh final, tekma vseh tekem, takšnega ognjemeta še svoj živi dan nisem videl in zato sem jo tudi uvrstil na prvo mesto moje lestvice tekem vseh SP. Ta zdaj izgleda takole:
10 NAJBOLJŠIH TEKEM SP (moj izbor 1974 – 2022):
1. ARG : FRA 7:5pen (3:3; 2:2) (finale 2022) video
2. FRA : BRA 6:5pen (1:1; 1:1) (četrtfinale 1986) video
3. ITA : BRA 3:2 (2. krog 1982) video
4. GER : FRA 7:6pen (3:3; 1:1) (polfinale 1982) video
5. BRA : NET 3:2 (četrtfinale 1994) video
6. FRA : ARG 4:3 (osmina finala 2018) video
7. BEL : BRA 2:1 (četrtfinale 2018) video
8. NET : ITA 2:1 (2. krog 1978) video
9. ARG : GER 3:2 (finale 1986) video
10. BRA : NET 5:4pen (1:1; 1:1) (polfinale 1998) video
Dolgo ni nič kazalo na to, da bomo gledali tako predstavo, Argentina je vodila z 2:0 (tisti drugi gol je z vidika tranzicije in kombinatorike zagotovo najlepši gol prvenstva) ter prek Messija in sijajnega Di Marie kontrolirala igro. Francozov ni bilo nikjer, sicer odličnega Griezmanna sploh ni bilo opaziti. Potem pa je ena neumnost Otamendija ponudila trikolorom priložnost za povratek, v pičlih treh minutah so rezultat izenačili in kar je sledilo, bo ostalo za vedno zapisano v analih nogometne igre. Takšnega »frontalnega« spopada v podaljških ne pomnim, morda se je nekaj podobnega dogajalo le v tistem epskem polfinalu med Italijo in Nemčijo 1970 (video). Penali so seveda vedno zgodba zase, ampak Francozom se je zgodilo enako, kot Angležem v finalu EURA: pokopali so jih zgrešeni streli mladih, neizkušenih temnopoltih igralcev.
Gledano v celoti je Argentina zasluženo zmagala in tretjič postala svetovni prvak, že pred tekmo se je zdelo, da so bolj »lačni« naslova, igrali so za Messija in za duh Maradone. Messi je zdaj dosegel vse, odslej bo nesporni GOAT (Greatest Of All Time) svetovnega nogometa, pred Pelejem in Maradono, ki nista nikoli osvojila Lige prvakov. Vseeno pa rahlo senco na zmago Argentine mečeta dva dogodka: tisti penal na Di Marii je, blago rečeno, sumljiv; pri Messijevem golu v podaljšku pa sta na igrišču stala kar dva argentinska rezervista, ki sta letela slaviti gol, še preden je ta bil dosežen:
10 NAJBOLJŠIH TEKEM SP (moj izbor 1974 – 2022):
1. ARG : FRA 7:5pen (3:3; 2:2) (finale 2022) video
2. FRA : BRA 6:5pen (1:1; 1:1) (četrtfinale 1986) video
3. ITA : BRA 3:2 (2. krog 1982) video
4. GER : FRA 7:6pen (3:3; 1:1) (polfinale 1982) video
5. BRA : NET 3:2 (četrtfinale 1994) video
6. FRA : ARG 4:3 (osmina finala 2018) video
7. BEL : BRA 2:1 (četrtfinale 2018) video
8. NET : ITA 2:1 (2. krog 1978) video
9. ARG : GER 3:2 (finale 1986) video
10. BRA : NET 5:4pen (1:1; 1:1) (polfinale 1998) video
Dolgo ni nič kazalo na to, da bomo gledali tako predstavo, Argentina je vodila z 2:0 (tisti drugi gol je z vidika tranzicije in kombinatorike zagotovo najlepši gol prvenstva) ter prek Messija in sijajnega Di Marie kontrolirala igro. Francozov ni bilo nikjer, sicer odličnega Griezmanna sploh ni bilo opaziti. Potem pa je ena neumnost Otamendija ponudila trikolorom priložnost za povratek, v pičlih treh minutah so rezultat izenačili in kar je sledilo, bo ostalo za vedno zapisano v analih nogometne igre. Takšnega »frontalnega« spopada v podaljških ne pomnim, morda se je nekaj podobnega dogajalo le v tistem epskem polfinalu med Italijo in Nemčijo 1970 (video). Penali so seveda vedno zgodba zase, ampak Francozom se je zgodilo enako, kot Angležem v finalu EURA: pokopali so jih zgrešeni streli mladih, neizkušenih temnopoltih igralcev.
Gledano v celoti je Argentina zasluženo zmagala in tretjič postala svetovni prvak, že pred tekmo se je zdelo, da so bolj »lačni« naslova, igrali so za Messija in za duh Maradone. Messi je zdaj dosegel vse, odslej bo nesporni GOAT (Greatest Of All Time) svetovnega nogometa, pred Pelejem in Maradono, ki nista nikoli osvojila Lige prvakov. Vseeno pa rahlo senco na zmago Argentine mečeta dva dogodka: tisti penal na Di Marii je, blago rečeno, sumljiv; pri Messijevem golu v podaljšku pa sta na igrišču stala kar dva argentinska rezervista, ki sta letela slaviti gol, še preden je ta bil dosežen:
To sicer na igro ni vplivalo, ampak VAR bi se po vseh pravilih tu moral oglasiti in gol razveljaviti. Na sploh se ne morem znebiti občutka, da je bila Argentina celo prvenstvo malo favorizirana, v njeno korist je bilo dosojenih največ (6) penalov in na roko so jim šle tudi odločitve pri kar nekaj spornih situacijah. Gauči so na šestih od sedmih tekem povedli z 2:0; Nizozemska in Francija sta izenačili in se rešili v podaljške (in nato penale) in tudi Avstraliji ni dosti manjkalo.
FIFA je bila zelo širokogrudna do Argentincev tudi pri podeljevanju nagrad. Krovna svetovna nogometna organizacija namreč ob koncu prvenstva podeli eno ekipno (fair-play, zmagovalec Anglija) in štiri posamične nagrade. Dve od teh štirih sta nesporno v pravih rokah: zlato kopačko za najboljšega strelca je dobil Mbappe (če Messi ne bi zgrešil penala proti Poljski, bi si to nagrado delila), zlata žoga pa je več kot zasluženo pripadla Messiju. Preostali podelitvi (zlata rokavica za Martineza in nagrada za najboljšega mladega igralca za Fernandeza) pa sta hudo diskutabilni, obe pa sta šli na škodo Hrvatov Livakovića in Gvardiola. Sicer se da o teh nagradah razpravljati na dolgo in široko, vsak ima svoje mnenje in svoje argumente, ampak statistika ne laže, tule je primerjava med argentinskim in hrvaškim vratarjem (za Fernandeza in Guardiola podobne primerjave ni, ker pač igrata na različnih položajih), pa sami presodite:
FIFA je bila zelo širokogrudna do Argentincev tudi pri podeljevanju nagrad. Krovna svetovna nogometna organizacija namreč ob koncu prvenstva podeli eno ekipno (fair-play, zmagovalec Anglija) in štiri posamične nagrade. Dve od teh štirih sta nesporno v pravih rokah: zlato kopačko za najboljšega strelca je dobil Mbappe (če Messi ne bi zgrešil penala proti Poljski, bi si to nagrado delila), zlata žoga pa je več kot zasluženo pripadla Messiju. Preostali podelitvi (zlata rokavica za Martineza in nagrada za najboljšega mladega igralca za Fernandeza) pa sta hudo diskutabilni, obe pa sta šli na škodo Hrvatov Livakovića in Gvardiola. Sicer se da o teh nagradah razpravljati na dolgo in široko, vsak ima svoje mnenje in svoje argumente, ampak statistika ne laže, tule je primerjava med argentinskim in hrvaškim vratarjem (za Fernandeza in Guardiola podobne primerjave ni, ker pač igrata na različnih položajih), pa sami presodite:
In, če sem že ravno pri Vatrenih, tekme za tretje mesto so sicer zgolj prestižnega pomena in (razen udeležencev) praktično nikogar ne zanimajo; vseeno lepa zmaga nad Marokom, 40.000 navijači, sojenjem in še celotnim arabskim svetom povrhu, bravo Vatreni!
Edino, kar od FIFE še čakamo, je objava idealne postave prvenstva, ponavadi ne objavijo ravno enajsterice, ampak kakih 15 igralcev (tokrat jih bodo verjetno 16, ker je pač na voljo pet menjav). Svoj all-star team sem objavil že v prejšnjem blogu, tule pa so idealne postave nekaterih svetovnih medijev:
Edino, kar od FIFE še čakamo, je objava idealne postave prvenstva, ponavadi ne objavijo ravno enajsterice, ampak kakih 15 igralcev (tokrat jih bodo verjetno 16, ker je pač na voljo pet menjav). Svoj all-star team sem objavil že v prejšnjem blogu, tule pa so idealne postave nekaterih svetovnih medijev:
Da pa ne bi vsi iskali samo superlativov, so pri Sofascore na podlagi ocen določili tudi najslabšo enajsterico minulega SP. Ubogi Ronaldo, prav vse mu gre narobe:
Naslednje SP bo čez štiri leta v Severni Ameriki (gostitelji Kanada, ZDA in Mehika) in gotovo bo bolj zabavno in manj kontroverzno od letošnjega. Obeta se povečanje števila udeleženk iz sedanjih 32 na 48, kar odpira možnost uvrstitve na SP tudi reprezentancam, kakršna je Slovenija. Pomembno bo, kakšen kontinentalni ključ bo ubrala FIFA; nekako logično bi bilo 20 reprezentanc iz Evrope, po 7 iz Južne Amerike, Afrike in Azije, 6 iz CONCACAF-a in 1 iz Oceanije, ampak pri FIFI stvari ne delujejo vedno po normalni, temveč po neki samo njej lastni logiki.
RSS Feed
