Argentina je odigrala svoje peto polfinale na SP in še petič je zmagala. Tokrat nismo videli Argentine, kakršna je bila dobršen del tega prvenstva, ko je nasprotnike stiskala in mlela, ne, to je bila Argentina iz nekih drugih časov. Morda tista iz SP 1998, ko je nasprotniku prepustila iniciativo, skrajšala razmak med linijami in potem z globinskimi žogami iskala priložnost v kontri; takrat je vlogo eksekutorja opravljal Batistuta (video), zdaj je to počel Alvarez. Hrvati so pol ure igrali svojo igro in lepo kontrolirali tekmo, potem pa šli Gaučom na limanice; Lovren se ni mogel odločiti ali naj Alvarezu nastavi ofsajd ali naj ga krije in tako cincanje se ponavadi slabo konča. Razni (predvsem hrvaški) mediji in komentatorji so zdaj polni žolča zaradi dosojene enajstmetrovke, žal moram reči, da je bila ta povsem pravilno dosojena, na posnetku se lepo vidi, da je Livaković po prvem kontaktu z Alvarezom še enkrat stegnil nogo in ga spotaknil. Ima pa Livaković zdaj že eno tako reputacijo penalty-killerja, Messi pri penalu žogo ponavadi plasira, tokrat pa ni ničesar prepustil slučaju. Drugi gol je malo spominjal tudi na gole Kempesa v finalu 1978, žoga se je Alvarezu ob nerodnem posredovanju Sose dvakrat lepo odbila. Ampak tako pač je, v življenju in tudi v športu se večinoma vse izravna, vsa tista sreča, ki je Hrvate spremljala vse od Lukakujevih »ekshibicij« dalje, jim je zdaj obrnila hrbet. Argentina je na tem SP že dvakrat (Avstralija, Nizozemska) vodila z 2:0, obakrat je potem nevarno visela (in proti Nizozemcem skoraj tudi izvisela), ampak tokrat povratka za Vatrene ni bilo. Modrić je odigral še eno sijajno tekmo, prevzemal odgovornost, se odkrival, iskal soigralce, žal mi je zanj, sicer blestečo kariero bo končal brez reprezentančnega naslova. Hrvaški pač manjka tisti klasični centerfor tipa Mandžukić ali Giraud; če odštejemo tekmo proti nedorasli Kanadi, so Vatreni v rednih delih tekem dosegli en sam gol. Vseeno je zanje polfinale fantastičen uspeh, pred prvenstvom bi ga takoj podpisali, ampak ko enkrat prideš tako daleč, se apetiti seveda povečajo. Zdaj jih čaka še tista nebodigatreba tekma za tretje mesto proti Maroku, oboji so naredili cel krog in bodo znova igrali z istim nasprotnikom kot na svoji uvodni tekmi. Ne zgodi se ravno pogosto, da se dve reprezentanci na enem SP srečata dvakrat, če odštejemo ponovljene tekme iz časov, ko penalov še niso izvajali, je bilo takih primerov doslej le šest (od tega dvakrat v finalu – 1954 in 1962), glej LINK. Po navadi se te tekme za tretje mesto igrajo v malce bolj sproščenem vzdušju, na njih pa o zmagovalcu odloča večja želja po tej tolažilni nagradi. Tokrat verjetno ne bo tako, oboji si silno želijo turnir zaključiti z zmago; na tisti prvi tekmi pred tremi tedni in pol je bila Hrvaška konkretnejša ampak zdaj bodo postave premešane in tudi igra bo drugačna, ajmo Vatreni!
V drugem polfinalu se je Francija postavila podobno kot Argentina v prvem, še posebej, ker ji je že v peti minuti uspelo povesti po povsem netipični napaki maroške obrambe. Maročani so morali opustiti svoj plan A (bunker), sčasoma so se sprostili in postajali vse pogumnejši. Francija se je igrala z ognjem, a opekla se ni, predvsem po zaslugi gasilcev Konateja in sijajnega Griezmanna (ki je zame MVP prvenstva). Je pa Maroko presenetil s kombinatoriko in vtekanjem v prazen prostor, predvsem po desni strani sta Hakimi in Zyech parkrat dodobra premešala obrambo trikolorov, ki so se osredotočili na protinapade in iz ene take kontre je padel drugi gol, ki je dokončno odločil tekmo. Finale bo najverjetneje taktična igra, oboji se bodo postavili v čvrsti blok in čakali na nasprotnikovo napako. Argentinci se bodo zanašali na Messijevo genialnost, Francozi na hitrost Mbapeja, kdor bo prvi zadel, bo v velikanski prednosti. Francija in Argentina sta se na SP doslej srečali trikrat, prvič že kar na prvem SP 1930, ko je Argentina v skupinskem delu zmagala 1:0. Do druge medsebojne tekme je nato minilo skoraj pol stoletja, Argentinci so na SP 1978 Francoze znova premagali v skupini, tokrat z 2:1 (video); domače je v vodstvo povedel Pasarella iz enajstmetrovke, izenačil je Platini, zmago pa je Gaučem zagotovil Luque. Tretje in najbolj zanimivo srečanje med Argentino in Francijo pa je bilo odigrano na prejšnjem SP 2018 v osmini finala (video). To je bila najlepša tekma tega prvenstva, svet je prvič spoznal hitrost in potentnost takrat komaj 19-letnega Kyliana Mbappeja, ki je s svojimi prodori argentinsko obrambo razstavljal na prafaktorje in že v 13. minuti so Gauči nad njim storili prekršek za enajstmetrovko, ki jo je realiziral Griezmann. Toda Argentina se je vrnila, Di Maria je do polčasa izenačil s krasnim strelom s 25 metrov, v 48. minuti pa je Argentino v vodstvo povedel Mercado. Sledil je eden najlepših golov vseh SP, Pavard je z bomba-volejem razparal mrežo in rezultat izenačil. Mbappe je s še dvema goloma poskrbel za vodstvo 4:2, Aguero je že v sodnikovem podaljšku zmanjšal, tik pred koncem pa je Argentina imela še eno priložnost za izenačenje. Ni je izkoristila, Francozi so zmagali 4:3, odkorakali v četrtfinale in kasneje tudi do naslova prvakov. Tokrat toliko golov zagotovo ne bo, poleg naslova svetovnega prvaka pa bo v igri tudi krona najboljšega strelca tega SP; Messi in Mbappe sta jih doslej zabila po 5, Alvarez in Giraud pa po 4. Občutek imam, da si Argentinci in Messi naslov bolj močno želijo in da so zanj pripravljeni storiti čisto vse. Živi bili pa videli!
Po navadi pred finalom vedno objavim tudi mojo postavo prvenstva in tule je (3-5-2):
Szczesny – Hakimi, Gvardiol, Hernandez – Casemiro, Modrić, Griezmann (MVP), Messi, Neymar – Mbappe, Alvarez
V drugem polfinalu se je Francija postavila podobno kot Argentina v prvem, še posebej, ker ji je že v peti minuti uspelo povesti po povsem netipični napaki maroške obrambe. Maročani so morali opustiti svoj plan A (bunker), sčasoma so se sprostili in postajali vse pogumnejši. Francija se je igrala z ognjem, a opekla se ni, predvsem po zaslugi gasilcev Konateja in sijajnega Griezmanna (ki je zame MVP prvenstva). Je pa Maroko presenetil s kombinatoriko in vtekanjem v prazen prostor, predvsem po desni strani sta Hakimi in Zyech parkrat dodobra premešala obrambo trikolorov, ki so se osredotočili na protinapade in iz ene take kontre je padel drugi gol, ki je dokončno odločil tekmo. Finale bo najverjetneje taktična igra, oboji se bodo postavili v čvrsti blok in čakali na nasprotnikovo napako. Argentinci se bodo zanašali na Messijevo genialnost, Francozi na hitrost Mbapeja, kdor bo prvi zadel, bo v velikanski prednosti. Francija in Argentina sta se na SP doslej srečali trikrat, prvič že kar na prvem SP 1930, ko je Argentina v skupinskem delu zmagala 1:0. Do druge medsebojne tekme je nato minilo skoraj pol stoletja, Argentinci so na SP 1978 Francoze znova premagali v skupini, tokrat z 2:1 (video); domače je v vodstvo povedel Pasarella iz enajstmetrovke, izenačil je Platini, zmago pa je Gaučem zagotovil Luque. Tretje in najbolj zanimivo srečanje med Argentino in Francijo pa je bilo odigrano na prejšnjem SP 2018 v osmini finala (video). To je bila najlepša tekma tega prvenstva, svet je prvič spoznal hitrost in potentnost takrat komaj 19-letnega Kyliana Mbappeja, ki je s svojimi prodori argentinsko obrambo razstavljal na prafaktorje in že v 13. minuti so Gauči nad njim storili prekršek za enajstmetrovko, ki jo je realiziral Griezmann. Toda Argentina se je vrnila, Di Maria je do polčasa izenačil s krasnim strelom s 25 metrov, v 48. minuti pa je Argentino v vodstvo povedel Mercado. Sledil je eden najlepših golov vseh SP, Pavard je z bomba-volejem razparal mrežo in rezultat izenačil. Mbappe je s še dvema goloma poskrbel za vodstvo 4:2, Aguero je že v sodnikovem podaljšku zmanjšal, tik pred koncem pa je Argentina imela še eno priložnost za izenačenje. Ni je izkoristila, Francozi so zmagali 4:3, odkorakali v četrtfinale in kasneje tudi do naslova prvakov. Tokrat toliko golov zagotovo ne bo, poleg naslova svetovnega prvaka pa bo v igri tudi krona najboljšega strelca tega SP; Messi in Mbappe sta jih doslej zabila po 5, Alvarez in Giraud pa po 4. Občutek imam, da si Argentinci in Messi naslov bolj močno želijo in da so zanj pripravljeni storiti čisto vse. Živi bili pa videli!
Po navadi pred finalom vedno objavim tudi mojo postavo prvenstva in tule je (3-5-2):
Szczesny – Hakimi, Gvardiol, Hernandez – Casemiro, Modrić, Griezmann (MVP), Messi, Neymar – Mbappe, Alvarez
RSS Feed
