Končan je drugi krog skupinskega dela, odigrana je točno polovica vseh tekem letošnjega SP in nekatere stvari se počasi postavljajo na svoje mesto, favorizirani Nemčija in Argentina sta se vrnili med žive. In čeprav imamo le tri 100% uvrščene udeleženke osmine finala, lahko že tudi malo špekuliramo, kdo bo tam igral proti komu.
Če gremo lepo po vrsti, v skupini A se je Nizozemska mučila z izvrstno postavljeno ekipo Ekvadorja in bila na koncu več kot zadovoljna s točko, v zadnjem kolu jih čaka sprehod prek Katarja, najslabše reprezentance tega SP. Drugega potnika v izločilne boje bo dal obračun med Ekvadorjem in Senegalom, pri čemer mora slednji zmagati. Če bi se moral odločiti, bi majhno prednost dal Afričanom, ki so fizično močnejša, potentnejša ekipa in tudi v tehničnem smislu za Ekvadorjem prav nič ne zaostajajo. Ta skupina se križa s skupino B, kjer bodo prvo mesto, kljub bledi predstavi proti ZDA, najverjetneje zasedli Angleži; zelo skromni Wales (ki mora zmagati in upati na remi med Iranom in ZDA) jim že po tradiciji ne predstavlja težjega nasprotnika. Za drugo mesto se bosta udarila ZDA in Iran; vsi vemo, da ta dvoboj presega meje športa in da se zna tukaj kar precej iskriti. Američani morajo zmagati in bodo seveda napadli na vso moč, Iranci bodo ob vseh težavah z domačimi oblastniki tukaj še pod dodatnim drobnogledom in seveda tudi pod gromozanskim pritiskom – če jim uspe, bo vse pozabljeno in oproščeno, v obratnem primeru pa ne bi bil rad v njihovi koži. Zame so favoriti Američani, ampak v takih tekmah se nikoli ne ve. Vseeno se nam nakazujeta prva para osmine finala: Nizozemska – ZDA in Anglija – Senegal.
Ne morem si kaj, da ne bi omenil naravnost nerazumljive odločitve RTV SLO, da si bomo obe odločilni tekmi (Senegal – Ekvador in ZDA – Iran) lahko ogledali zgolj v posnetku; v živo bodo raje prenašali nizozemsko nabijanje katarske kante in tekmo med Anglijo in Walesom, ki najverjetneje tudi ne bo odločala o ničemer, medtem ko cel svet željno pričakuje obračun med ZDA in Iranom. No ja, ni prvič in zagotovo ne zadnjič, očitno so v športnem uredništvu večni ujetniki načrtovanih shem, seveda je potrebno prenašati vse tekme domačina (pa še zadnja priložnost bo, da si ogledamo Al-tega in Al-onega arabskega žogobrcarja) in seveda tekmo favorizirane Anglije. Že tako ali tako smo omejeni na gledanje SP zgolj in samo na RTV SLO, zdaj pa še to. Ampak OK, bom že našel kak on-line stream, poglejmo še malo v druge skupine.
Francija je zmagovalka skupine D in je že uvrščena v osmino finala, njihova tekma proti Danski je bila (še posebej v drugem polčasu) ena najlepših do zdaj. Zdi se, da se odsotnost Kanteja, Pogbe in Benzemaja Francozom sploh ne pozna, še več, Francozi igrajo lepše in bolj tekoče kot pred štirimi leti. Komplimente si zasluži tudi Danska, ki je po prejetem golu napadla in tudi izenačila, na koncu pa vendarle klonila pred francoskimi naleti; zdaj se bo za mesto pod soncem osmine finala udarila z Avstralijo, ki je bila v dvoboju dveh bledih ekip za tisti en gol boljša od Tunisa. Moram reči, da bi bil zelo presenečen, če Dancem (ki potrebujejo zmago) ne bi uspelo. V skupini C bodo morali Argentinci za prvo mesto premagati prebujene Poljake, ki so proti Arabcem dolgo časa »viseli«, na koncu pa prek Lewandowskega (ki je končno zabil gol) unovčili svoje izkušnje. Gol je zabil tudi Messi in svoje rojake odrešil duševnih muk, Argentina se je namreč dolgo mučila celo z nikoli slabšo Mehiko. Za napredovanje Gaučom sicer najverjetneje zadostuje že remi, ampak res si ne želijo drugega mesta in ponovitve osmine finala s prejšnjega SP proti Franciji. V igri so tudi še Arabci in Mehičani, posebej prvi bi si z zmago zagotovili napredovanje, ampak nekako ne verjamem, da lahko po Argentincih presenetijo še Mehičane. Naslednja dva para osmine finala bi torej lahko bila Francija – Poljska in Argentina – Danska.
Brazilci so se v osmino finala uvrstili tudi brez Neymarja, na koncu so vendarle strli odpor Švice, ki je dobršen del tekme impresionirala s čvrstim blokom – tega bo še kako potrebovala v zadnji, odločilni tekmi proti Srbiji. Švicarjem (ali karkoli že so) zadostuje že remi, predvsem zato, ker je Srbija proti Kamerunu nerazumljivo izpustila priložnost ne le za zmago, ampak da izdatno napolni nasprotnikovo mrežo. Orlovi imajo precej porozno obrambno linijo, prav zaradi tega bi majhno prednost dal Švici. Bo pa to ponovitev dvoboja s prejšnjega SP, ko smo poleg nogometnih videli še kake drugačne »vložke«. Brazilci bodo v zadnji tekmi z lahkoto opravili s Kamerunom in bodo torej v tej skupini prvi ter se v osmini finala bodo pomerili z drugouvrščenim iz skupine H; zaenkrat kaže, da bo to Gana, ki je v dramatični tekmi premagala Korejo. Portugalska (tudi teoretično že uvrščena naprej) je v bistvu z lahkoto opravila z Urugvajem, ki deluje mlačno, glavni nosilci igre so – podobno kot pri Belgiji – stari in iztrošeni. V zadnji tekmi med Portugalsko in Gano pravzaprav obojim ustreza remi, Ronaldo & co. ga zagotovo ne bodo polomili, ker bi to pomenilo obračun z Brazilijo. Ob portugalski zmagi nad Gano bi se možnost uvrstitve v osmino finala odprla zmagovalcu tekme Urugvaj – Koreja. Ampak recimo, da bosta para osmine finala iz teh dveh skupin Brazilija – Gana in Portugalska – Švica.
Skupina E je doslej postregla z dvema velikima presenečenjema in tudi z najlepšo tekmo doslej, tisto med Španijo in Nemčijo. Španci s prepoznavno igro kratkih podaj in bliskovito tranzicijo, Nemci so temu dostojno parirali z neverjetnim visokim presingom in bili nagrajeni z izenačenjem. Španci so se po vodstvu malo potegnili nazaj, Luis Enrique je z menjavami tekmo želel malce prehitro želel zapreti, ampak proti Nemcem je potrebno igrati ves čas na 100%, Musiali & co. ne smeš dati niti najmanjšega prostora. In če je bila tekma med Nemci in Španci najlepša doslej, je bila tista med Japonci in Kostariko najslabša, težko gledljivo mučenje žoge, jalovi poskusi Japoncev in na koncu je Kostarika zabila iz edinega strela, ki ga je v dveh tekmah sprožila proti golu nasprotnikov. Strelcu tega gola lahko na sedežu DFB-ja v Berlinu mirne duše postavijo spomenik; če bi Japonci obdržali vsaj neodločeno, bi jim proti Špancem (ki so zaradi izjemne gol razlike pravzaprav nedotakljivi) zadostoval že en tak prijateljski remi, tako pa morajo v bistvu zmagati. Seveda morajo zmagati tudi Nemci, menda se jim ja ne bo ponovila korejska zgodba iz Rusije.
Končajmo ta pregled s skupino F, kjer je povsem neprepoznavna Belgija zasluženo izgubila z Marokom, proti Kanadi je rdeče vrage reševal Courtois, proti Maroku je povsem odpovedal še on. In potem, ko so Belgijce Maročani »razbili« na tekmi, so jim za nameček razbili še pol Bruslja, tule si lahko ogledate ta najnovejši dosežek multi-kulti integracije. Je pa Maroko zdaj v zelo ugodnem položaju, proti Kanadi mu za napredovanje zadostuje že remi, Belgija pa bo morala premagati Hrvaško, dvoboj drugo- in tretjeuvrščene ekipe prejšnjega SP bo eno izmed njiju poslal domov! Hrvati so končno zaigrali tako kot znajo in »razkrinkali« kanadski blef. Igra Kanade me spominja na sošolca, ki bi moral na tabli izpeljati neko fizikalno enačbo – odločno je vstal iz klopi, suvereno odkorakal proti tabli, vanjo zapičil kredo in potem … konec! Tako je tudi Kanada proti Hrvaški tekmo suvereno začela, saj, Davies je res klasa, ampak vse ostalo je pa pod nivojem, pri vseh štirih golih so kanadski beki »popili« tunel, žogo med nogami. Ampak Hrvati si še ne morejo oddahniti, poraz z Belgijo jih najverjetneje pošlje naravnost domov, zato bodo morali na tej odločilni tekmi biti pri stvari, nasprotnika morajo napasti in ga »ubiti« še preden bi tekma prišla v kako dramatično končnico. Ajmo, Vatreni!
Še zadnja dva potencialna para osmine finala: Španija – Maroko in Hrvaška – Nemčija.
Če gremo lepo po vrsti, v skupini A se je Nizozemska mučila z izvrstno postavljeno ekipo Ekvadorja in bila na koncu več kot zadovoljna s točko, v zadnjem kolu jih čaka sprehod prek Katarja, najslabše reprezentance tega SP. Drugega potnika v izločilne boje bo dal obračun med Ekvadorjem in Senegalom, pri čemer mora slednji zmagati. Če bi se moral odločiti, bi majhno prednost dal Afričanom, ki so fizično močnejša, potentnejša ekipa in tudi v tehničnem smislu za Ekvadorjem prav nič ne zaostajajo. Ta skupina se križa s skupino B, kjer bodo prvo mesto, kljub bledi predstavi proti ZDA, najverjetneje zasedli Angleži; zelo skromni Wales (ki mora zmagati in upati na remi med Iranom in ZDA) jim že po tradiciji ne predstavlja težjega nasprotnika. Za drugo mesto se bosta udarila ZDA in Iran; vsi vemo, da ta dvoboj presega meje športa in da se zna tukaj kar precej iskriti. Američani morajo zmagati in bodo seveda napadli na vso moč, Iranci bodo ob vseh težavah z domačimi oblastniki tukaj še pod dodatnim drobnogledom in seveda tudi pod gromozanskim pritiskom – če jim uspe, bo vse pozabljeno in oproščeno, v obratnem primeru pa ne bi bil rad v njihovi koži. Zame so favoriti Američani, ampak v takih tekmah se nikoli ne ve. Vseeno se nam nakazujeta prva para osmine finala: Nizozemska – ZDA in Anglija – Senegal.
Ne morem si kaj, da ne bi omenil naravnost nerazumljive odločitve RTV SLO, da si bomo obe odločilni tekmi (Senegal – Ekvador in ZDA – Iran) lahko ogledali zgolj v posnetku; v živo bodo raje prenašali nizozemsko nabijanje katarske kante in tekmo med Anglijo in Walesom, ki najverjetneje tudi ne bo odločala o ničemer, medtem ko cel svet željno pričakuje obračun med ZDA in Iranom. No ja, ni prvič in zagotovo ne zadnjič, očitno so v športnem uredništvu večni ujetniki načrtovanih shem, seveda je potrebno prenašati vse tekme domačina (pa še zadnja priložnost bo, da si ogledamo Al-tega in Al-onega arabskega žogobrcarja) in seveda tekmo favorizirane Anglije. Že tako ali tako smo omejeni na gledanje SP zgolj in samo na RTV SLO, zdaj pa še to. Ampak OK, bom že našel kak on-line stream, poglejmo še malo v druge skupine.
Francija je zmagovalka skupine D in je že uvrščena v osmino finala, njihova tekma proti Danski je bila (še posebej v drugem polčasu) ena najlepših do zdaj. Zdi se, da se odsotnost Kanteja, Pogbe in Benzemaja Francozom sploh ne pozna, še več, Francozi igrajo lepše in bolj tekoče kot pred štirimi leti. Komplimente si zasluži tudi Danska, ki je po prejetem golu napadla in tudi izenačila, na koncu pa vendarle klonila pred francoskimi naleti; zdaj se bo za mesto pod soncem osmine finala udarila z Avstralijo, ki je bila v dvoboju dveh bledih ekip za tisti en gol boljša od Tunisa. Moram reči, da bi bil zelo presenečen, če Dancem (ki potrebujejo zmago) ne bi uspelo. V skupini C bodo morali Argentinci za prvo mesto premagati prebujene Poljake, ki so proti Arabcem dolgo časa »viseli«, na koncu pa prek Lewandowskega (ki je končno zabil gol) unovčili svoje izkušnje. Gol je zabil tudi Messi in svoje rojake odrešil duševnih muk, Argentina se je namreč dolgo mučila celo z nikoli slabšo Mehiko. Za napredovanje Gaučom sicer najverjetneje zadostuje že remi, ampak res si ne želijo drugega mesta in ponovitve osmine finala s prejšnjega SP proti Franciji. V igri so tudi še Arabci in Mehičani, posebej prvi bi si z zmago zagotovili napredovanje, ampak nekako ne verjamem, da lahko po Argentincih presenetijo še Mehičane. Naslednja dva para osmine finala bi torej lahko bila Francija – Poljska in Argentina – Danska.
Brazilci so se v osmino finala uvrstili tudi brez Neymarja, na koncu so vendarle strli odpor Švice, ki je dobršen del tekme impresionirala s čvrstim blokom – tega bo še kako potrebovala v zadnji, odločilni tekmi proti Srbiji. Švicarjem (ali karkoli že so) zadostuje že remi, predvsem zato, ker je Srbija proti Kamerunu nerazumljivo izpustila priložnost ne le za zmago, ampak da izdatno napolni nasprotnikovo mrežo. Orlovi imajo precej porozno obrambno linijo, prav zaradi tega bi majhno prednost dal Švici. Bo pa to ponovitev dvoboja s prejšnjega SP, ko smo poleg nogometnih videli še kake drugačne »vložke«. Brazilci bodo v zadnji tekmi z lahkoto opravili s Kamerunom in bodo torej v tej skupini prvi ter se v osmini finala bodo pomerili z drugouvrščenim iz skupine H; zaenkrat kaže, da bo to Gana, ki je v dramatični tekmi premagala Korejo. Portugalska (tudi teoretično že uvrščena naprej) je v bistvu z lahkoto opravila z Urugvajem, ki deluje mlačno, glavni nosilci igre so – podobno kot pri Belgiji – stari in iztrošeni. V zadnji tekmi med Portugalsko in Gano pravzaprav obojim ustreza remi, Ronaldo & co. ga zagotovo ne bodo polomili, ker bi to pomenilo obračun z Brazilijo. Ob portugalski zmagi nad Gano bi se možnost uvrstitve v osmino finala odprla zmagovalcu tekme Urugvaj – Koreja. Ampak recimo, da bosta para osmine finala iz teh dveh skupin Brazilija – Gana in Portugalska – Švica.
Skupina E je doslej postregla z dvema velikima presenečenjema in tudi z najlepšo tekmo doslej, tisto med Španijo in Nemčijo. Španci s prepoznavno igro kratkih podaj in bliskovito tranzicijo, Nemci so temu dostojno parirali z neverjetnim visokim presingom in bili nagrajeni z izenačenjem. Španci so se po vodstvu malo potegnili nazaj, Luis Enrique je z menjavami tekmo želel malce prehitro želel zapreti, ampak proti Nemcem je potrebno igrati ves čas na 100%, Musiali & co. ne smeš dati niti najmanjšega prostora. In če je bila tekma med Nemci in Španci najlepša doslej, je bila tista med Japonci in Kostariko najslabša, težko gledljivo mučenje žoge, jalovi poskusi Japoncev in na koncu je Kostarika zabila iz edinega strela, ki ga je v dveh tekmah sprožila proti golu nasprotnikov. Strelcu tega gola lahko na sedežu DFB-ja v Berlinu mirne duše postavijo spomenik; če bi Japonci obdržali vsaj neodločeno, bi jim proti Špancem (ki so zaradi izjemne gol razlike pravzaprav nedotakljivi) zadostoval že en tak prijateljski remi, tako pa morajo v bistvu zmagati. Seveda morajo zmagati tudi Nemci, menda se jim ja ne bo ponovila korejska zgodba iz Rusije.
Končajmo ta pregled s skupino F, kjer je povsem neprepoznavna Belgija zasluženo izgubila z Marokom, proti Kanadi je rdeče vrage reševal Courtois, proti Maroku je povsem odpovedal še on. In potem, ko so Belgijce Maročani »razbili« na tekmi, so jim za nameček razbili še pol Bruslja, tule si lahko ogledate ta najnovejši dosežek multi-kulti integracije. Je pa Maroko zdaj v zelo ugodnem položaju, proti Kanadi mu za napredovanje zadostuje že remi, Belgija pa bo morala premagati Hrvaško, dvoboj drugo- in tretjeuvrščene ekipe prejšnjega SP bo eno izmed njiju poslal domov! Hrvati so končno zaigrali tako kot znajo in »razkrinkali« kanadski blef. Igra Kanade me spominja na sošolca, ki bi moral na tabli izpeljati neko fizikalno enačbo – odločno je vstal iz klopi, suvereno odkorakal proti tabli, vanjo zapičil kredo in potem … konec! Tako je tudi Kanada proti Hrvaški tekmo suvereno začela, saj, Davies je res klasa, ampak vse ostalo je pa pod nivojem, pri vseh štirih golih so kanadski beki »popili« tunel, žogo med nogami. Ampak Hrvati si še ne morejo oddahniti, poraz z Belgijo jih najverjetneje pošlje naravnost domov, zato bodo morali na tej odločilni tekmi biti pri stvari, nasprotnika morajo napasti in ga »ubiti« še preden bi tekma prišla v kako dramatično končnico. Ajmo, Vatreni!
Še zadnja dva potencialna para osmine finala: Španija – Maroko in Hrvaška – Nemčija.
RSS Feed
