Po polfinalnem porazu Anglije proti Nemčiji (po enajstmetrovkah) na SP 1990 v Italiji je imel Gary Lineker vsega dovolj. Novinarji znajo postavljati bedasta vprašanja (angleški so pri tem naravnost nenadkriljivi) in na še eno tako vprašanje – »Kako se počutite po porazu?« (hja, bojda odlično!) – je flegmatično odgovoril: »Nogomet je zelo enostavna igra, 22 mož se 90 minut podi gor in dol po igrišču, na koncu pa vedno zmaga Nemčija!« Po dramatični nemški zmagi nad Švedi je legendarni centerfor Evertona in Barcelone svojemu »pravilu« dodal še modifikacijo: »Nogomet je zelo enostavna igra, 22 mož se 82 minut podi gor in dol po igrišču, potem je Nemec izključen, odigra se še deset minut in na koncu vedno zmaga Nemčija!« Obstaja sicer še ena modifikacija Linekerjevega pravila, nastala je na SP v Franciji 1998 (in bila verificirana na EP v Avstriji deset let kasneje), a o njej morda več, če bo do take situacije sploh prišlo (ne more pa priti pred finalom).
Švedi so imeli vse, bili so pol minute oddaljeni od skoraj zanesljive uvrstitve v osmino finala, zdaj pa bo v tej skupini še zelo zanimivo. Zanesljivo je le eno – vsi trije povsem sami odločajo o svoji usodi; Mehičanom je dovolj točka, Švedom kakršnakoli zmaga, Nemcem pa zagotavlja napredovanje vsaka zmaga nad Korejo z dvema goloma razlike in tudi če zmagajo samo za en gol, izmed vseh možnih scenarijev obstaja le eden, po katerem bi izpadli. Če Švedi premagajo Mehiko (in jasno, Nemci Korejo), bodo tri reprezentance imele po 6 točk in Mehiki bo v tem primeru še kako žal za tisti nepotreben gol Korejcev v sodnikovem podaljšku, prvi kriterij ob enakem številu točk je namreč skupna gol razlika. Kombinacij je ogromno (teoretično lahko napreduje celo še Koreja), zato bom tukaj obdelal le tisto najbolj zanimivo: če Švedi in Nemci zmagajo s po 1:0, bodo vse tri reprezentance imele 6 točk in gol razliko 3:2, naslednji kriterij je skupno število doseženih golov, ker je tudi to identično, se gledajo medsebojne tekme – v tem krogu imajo vse tri reprezentance po tri točke, medsebojno razliko v golih imata Švedska in Nemčija 2:2, Mehika pa 1:1, ker je nadaljnji kriterij število doseženih golov na medsebojnih tekmah, bi Mehika izpadla! Če bi se zgodil ta scenarij, da bi vsi trije imeli po dve zmagi in en poraz, bi se šele drugič v zgodovini SP zgodilo, da izpade ekipa z dvema zmagama v skupini – doslej so bili edini osmoljenci te vrste Alžirci na SP 1982, po tisti šlamastiki med Nemci in Avstrijci.
Če so se svetovni prvaki Nemci bolj ali manj že rešili najhujšega, pa drugega finalista prejšnjega SP (Argentino) boj za to še čaka. Krivi so si seveda sami, tekmo s Hrvati so že začeli s prepihom v obrambi (igra z le tremi v zadnji vrsti je proti takim hitrim krilom, kot jih imajo Hrvati, naravnost samomorilska), ko ga je katastrofalno polomil še vratar Caballero jih je zajela letargija, po Modrićevi mojstrovini pa je nastopila še entropija – popoln razpad sistema. Selektor Sampaoli ima očitno samo načrt A – spraviti žogo do Messija in upati na kak čudežni trenutek njegovega navdiha. Sampaolijev trenerski kolega Dalić je odlično opravil svoje delo in samo vzel, kar je bilo ponujeno na pladnju. Rakitić se je prilepil na svojega soigralca iz Barcelone, če se mu je slednji slučajno kdaj izmaknil, ga je pričakal Brozović in s tako odrezanim Messijem je bila Argentina nebogljena – na celi tekmi si je ustvarila le eno samo res veliko priložnost, ko je Acuna zgrešil prazen gol s šestnajstih metrov. Če bi zadel, bi se morda vse skupaj zasukalo drugače, ampak Hrvaška je venomer pretila, za argentinsko sredino je ves čas zevala ogromna luknja. Hrvati so zaenkrat tudi edini, ki že vedo, da bodo prvi v skupini in tudi kje in kdaj bodo igrali tekmo osmine finala, teoretično sicer še ne, ampak to je res zgolj teorija. Argentina mora premagati Nigerijo, ob morebitni zmagi Islandije nad Hrvati pa ji zaradi slabe gol razlike tudi to najverjetneje ne bo zadostovalo. Sicer so Afričani presenetili Islandijo, v prvem polčasu so bili severnjaki za razred boljši in nevarnejši, v drugem pa povsem neprepoznavni, Musa jih je dvakrat prevrtel kot kake mladince.
S »hrvaško« skupino se križa skupina s Francijo in Dansko v glavnih vlogah, Francozom na medsebojni tekmi zadnjega kola za prvo mesto zadostuje remi, Danci morajo zmagati, teoretične možnosti za napredovanje pa ima tudi še Avstralija, a za to mora premagati (sicer že izpadli) Peru in upati na poraz Dancev. V dveh skupinah sta potnika v osmino finala že znana – v skupini A se bosta za prvo mesto udarila Rusija (ki ji zaradi boljše gol razlike zadostuje remi) in Urugvaj, v skupini F pa Belgija in Anglija – obe imata gol razliko 8:2 in če bosta odigrali neodločeno, bo zmagovalca skupine določilo manjše število kartonov, če bi bilo enako še to, bo FIFA (gotovo z velikim pompom) zmagovalca skupine izžrebala. Belgija blesti, ima razkošen izbor igralcev, igra enostavno in zaenkrat povsem upravičuje vlogo tihega favorita iz ozadja, morda so tokrat uredili medsebojne odnose (po navadi je ob prvih težavah prihajalo do sporov med tremi etničnimi skupinami v reprezentanci – Flamci, Valonci, priseljenci) in če je temu tako, bo z lahkoto prestala tudi resnejše preizkušnje od Tunisa in Paname. Tudi Anglija igra na svežino in polet, resda je Panama zašla na SP, ampak njega dni so Angleži znali moriti duha in se mučiti tudi s takimi nasprotniki; samo spomnimo se, Trinidad (ki je s Panamo povsem primerljiv) so na SP 2006 komajda premagali z 1:0 in še to z golom velikana Croucha iz (spregledanega) ofsajda v 82. minuti.
Belgija in Anglija bosta tekmi osmine finala igrali z ekipama iz skupine F, kjer je včeraj Kolumbija spomnila na svoje brazilske predstave in razmontirala Poljake. Najprej so jim dali gol z glavo (ravno v skoku naj bi bili Poljaki superiorni), potem pa so v drugem polčasu uprizorili še dve taki klasični šah mat akciji – obe sta se zaključili s tistim, kar je meni osebno v nogometu najlepše, tistim smrtnim, filigransko natančnim zadnjim pasom, ki obrambo vrže iz igre, napadalca pa izvrže ena na ena z vratarjem, tak pas premorejo le največji mojstri. Senegal in Japonska sta odigrala lepo, zanimivo in tudi rezultatsko napeto tekmo, Japonci presenečajo in so zdaj v zelo ugodnem položaju, sploh ker zadnjo tekmo igrajo z že odpisanimi in povsem razglašenimi Poljaki. Tem slednjim se zgodovina ponavlja, kvalifikacije oddelajo suvereno, potem pa se na prvenstvu povsem izgubijo, celo na domačem EP 2012 so izpadli že v skupini. Za drugo vozovnico se bosta spopadla Senegal in prerojena Kolumbija, pri čemer mora slednja zmagati. Pravzaprav škoda, nekako bi najraje videl, da bi napredovali oboji (in izpadli Japonci), a za kaj takega ni prav veliko možnosti.
V skupini B Španija res ne bi smela imeti težav z že izpadlim Marokom, saj ne, da Afričani ne bi igrali dopadljivo, a tudi zanje velja, kar je Vasle včeraj rekel za Iran – vse je super, samo golov ni. Iran sicer ima na svojem kontu en gol, a še tistega si je nasprotnik zabil sam. Zaradi tega enega avtogola ima Iran zdaj še eno priložnost, za napredovanje mora premagati Portugalsko. Proti Španiji so Iranci pokazali, da znajo še kaj drugega, kot se samo braniti, ampak morali se bodo odpreti in potem je tu Ronaldo. Bomo videli, ali lahko iranski selektor Queroz (sicer Portugalec) svojim rojakom zakuha katastrofo izpada.
Ostane še skupina F, Brazilci so se dolgo mučili s Kostariko (ali bolje rečeno z izjemnim Navasom), za tekmo med Srbijo in Švico pa se je vnaprej vedelo, da brez »dinamitnih« vložkov enostavno ne bo šlo. Svoje je dodal še sodnik – ne vem ali je tisti penal bil ali ne, ampak sodniku so iz centrale sugerirali uporabo VAR in najmanj, kar bi lahko storil je, da bi ta nasvet upošteval. Srbija je začela odlično, Švicarje (ali karkoli že so) je imela v knock-downu, a ker jih ni knockoutirala, sta prišli do izraza izkušenost in nesporna kvaliteta reprezentance z belimi križi na rdeči podlagi. Na koncu je neumnost storil še Tošić, najprej je ob podaji proti Shaqiriju stopil korak naprej, ko mu je kapnilo, da na svoji polovici igrišča napadalec ne more biti v ofsajdu, je bilo že prepozno. Moral bi storiti prekršek, magari bi ga povlekel za dres, dobil bi sicer rdečega, ampak Srbija bi bila pred zadnjim kolom v ugodnem položaju, tako pa mora zdaj narediti nemogoče – premagati (in izločiti!) Brazilijo in tega FIFA prav gotovo ne bo dovolila, sploh po Krstajićevi neposrečeni omembi Haaga. Švici po drugi strani zadostuje že remi z odpisano Kostariko; o Švici in njihovih igralcih sem dosti razglabljal že med prejšnjim SP, zato bom tukaj dodal samo še tole: kdor se želi iti folkloro, naj se priključi kakemu folklornemu društvu, v Švici jih je - takšnih in drugačnih – več kot dovolj, v šport pa tovrstna, provokativna folklora zagotovo ne sodi.
Tako, odigranih je natanko polovica – 32 od 64 – tekem, ostaja nam še zadnje kolo v skupinah. Od 32 udeleženk jih je zanesljivo v osmini finala zaenkrat samo šest (Rusija, Urugvaj, Francija, Hrvaška, Belgija in Anglija), 8 reprezentanc (Egipt, Savdska Arabija, Maroko, Peru, Kostarika, Tunis, Panama in Poljska) pa bo zadnjo tekmo igralo le še za prestiž in za popravljanje bledega vtisa. Vsi ostali so - vsaj v teoriji – še v igri za napredovanje, zgolj od sebe jih je odvisnih 14 (Španija, Portugalska, Iran, Danska, Nigerija, Brazilija, Švica, Srbija, Mehika, Nemčija, Švedska, Japonska, Senegal in Kolumbija), vse te si lahko z zmago (pri čemer so Nemci edini, ki – vsaj v teoriji – potrebujejo +2), nekatere pa tudi že z remijem, zagotovijo napredovanje. Štirim reprezentancam (Avstralija, Islandija, Argentina in Koreja) pa se mora poleg njihove zmage »poklopiti« tudi rezultat druge tekme v skupini.
Švedi so imeli vse, bili so pol minute oddaljeni od skoraj zanesljive uvrstitve v osmino finala, zdaj pa bo v tej skupini še zelo zanimivo. Zanesljivo je le eno – vsi trije povsem sami odločajo o svoji usodi; Mehičanom je dovolj točka, Švedom kakršnakoli zmaga, Nemcem pa zagotavlja napredovanje vsaka zmaga nad Korejo z dvema goloma razlike in tudi če zmagajo samo za en gol, izmed vseh možnih scenarijev obstaja le eden, po katerem bi izpadli. Če Švedi premagajo Mehiko (in jasno, Nemci Korejo), bodo tri reprezentance imele po 6 točk in Mehiki bo v tem primeru še kako žal za tisti nepotreben gol Korejcev v sodnikovem podaljšku, prvi kriterij ob enakem številu točk je namreč skupna gol razlika. Kombinacij je ogromno (teoretično lahko napreduje celo še Koreja), zato bom tukaj obdelal le tisto najbolj zanimivo: če Švedi in Nemci zmagajo s po 1:0, bodo vse tri reprezentance imele 6 točk in gol razliko 3:2, naslednji kriterij je skupno število doseženih golov, ker je tudi to identično, se gledajo medsebojne tekme – v tem krogu imajo vse tri reprezentance po tri točke, medsebojno razliko v golih imata Švedska in Nemčija 2:2, Mehika pa 1:1, ker je nadaljnji kriterij število doseženih golov na medsebojnih tekmah, bi Mehika izpadla! Če bi se zgodil ta scenarij, da bi vsi trije imeli po dve zmagi in en poraz, bi se šele drugič v zgodovini SP zgodilo, da izpade ekipa z dvema zmagama v skupini – doslej so bili edini osmoljenci te vrste Alžirci na SP 1982, po tisti šlamastiki med Nemci in Avstrijci.
Če so se svetovni prvaki Nemci bolj ali manj že rešili najhujšega, pa drugega finalista prejšnjega SP (Argentino) boj za to še čaka. Krivi so si seveda sami, tekmo s Hrvati so že začeli s prepihom v obrambi (igra z le tremi v zadnji vrsti je proti takim hitrim krilom, kot jih imajo Hrvati, naravnost samomorilska), ko ga je katastrofalno polomil še vratar Caballero jih je zajela letargija, po Modrićevi mojstrovini pa je nastopila še entropija – popoln razpad sistema. Selektor Sampaoli ima očitno samo načrt A – spraviti žogo do Messija in upati na kak čudežni trenutek njegovega navdiha. Sampaolijev trenerski kolega Dalić je odlično opravil svoje delo in samo vzel, kar je bilo ponujeno na pladnju. Rakitić se je prilepil na svojega soigralca iz Barcelone, če se mu je slednji slučajno kdaj izmaknil, ga je pričakal Brozović in s tako odrezanim Messijem je bila Argentina nebogljena – na celi tekmi si je ustvarila le eno samo res veliko priložnost, ko je Acuna zgrešil prazen gol s šestnajstih metrov. Če bi zadel, bi se morda vse skupaj zasukalo drugače, ampak Hrvaška je venomer pretila, za argentinsko sredino je ves čas zevala ogromna luknja. Hrvati so zaenkrat tudi edini, ki že vedo, da bodo prvi v skupini in tudi kje in kdaj bodo igrali tekmo osmine finala, teoretično sicer še ne, ampak to je res zgolj teorija. Argentina mora premagati Nigerijo, ob morebitni zmagi Islandije nad Hrvati pa ji zaradi slabe gol razlike tudi to najverjetneje ne bo zadostovalo. Sicer so Afričani presenetili Islandijo, v prvem polčasu so bili severnjaki za razred boljši in nevarnejši, v drugem pa povsem neprepoznavni, Musa jih je dvakrat prevrtel kot kake mladince.
S »hrvaško« skupino se križa skupina s Francijo in Dansko v glavnih vlogah, Francozom na medsebojni tekmi zadnjega kola za prvo mesto zadostuje remi, Danci morajo zmagati, teoretične možnosti za napredovanje pa ima tudi še Avstralija, a za to mora premagati (sicer že izpadli) Peru in upati na poraz Dancev. V dveh skupinah sta potnika v osmino finala že znana – v skupini A se bosta za prvo mesto udarila Rusija (ki ji zaradi boljše gol razlike zadostuje remi) in Urugvaj, v skupini F pa Belgija in Anglija – obe imata gol razliko 8:2 in če bosta odigrali neodločeno, bo zmagovalca skupine določilo manjše število kartonov, če bi bilo enako še to, bo FIFA (gotovo z velikim pompom) zmagovalca skupine izžrebala. Belgija blesti, ima razkošen izbor igralcev, igra enostavno in zaenkrat povsem upravičuje vlogo tihega favorita iz ozadja, morda so tokrat uredili medsebojne odnose (po navadi je ob prvih težavah prihajalo do sporov med tremi etničnimi skupinami v reprezentanci – Flamci, Valonci, priseljenci) in če je temu tako, bo z lahkoto prestala tudi resnejše preizkušnje od Tunisa in Paname. Tudi Anglija igra na svežino in polet, resda je Panama zašla na SP, ampak njega dni so Angleži znali moriti duha in se mučiti tudi s takimi nasprotniki; samo spomnimo se, Trinidad (ki je s Panamo povsem primerljiv) so na SP 2006 komajda premagali z 1:0 in še to z golom velikana Croucha iz (spregledanega) ofsajda v 82. minuti.
Belgija in Anglija bosta tekmi osmine finala igrali z ekipama iz skupine F, kjer je včeraj Kolumbija spomnila na svoje brazilske predstave in razmontirala Poljake. Najprej so jim dali gol z glavo (ravno v skoku naj bi bili Poljaki superiorni), potem pa so v drugem polčasu uprizorili še dve taki klasični šah mat akciji – obe sta se zaključili s tistim, kar je meni osebno v nogometu najlepše, tistim smrtnim, filigransko natančnim zadnjim pasom, ki obrambo vrže iz igre, napadalca pa izvrže ena na ena z vratarjem, tak pas premorejo le največji mojstri. Senegal in Japonska sta odigrala lepo, zanimivo in tudi rezultatsko napeto tekmo, Japonci presenečajo in so zdaj v zelo ugodnem položaju, sploh ker zadnjo tekmo igrajo z že odpisanimi in povsem razglašenimi Poljaki. Tem slednjim se zgodovina ponavlja, kvalifikacije oddelajo suvereno, potem pa se na prvenstvu povsem izgubijo, celo na domačem EP 2012 so izpadli že v skupini. Za drugo vozovnico se bosta spopadla Senegal in prerojena Kolumbija, pri čemer mora slednja zmagati. Pravzaprav škoda, nekako bi najraje videl, da bi napredovali oboji (in izpadli Japonci), a za kaj takega ni prav veliko možnosti.
V skupini B Španija res ne bi smela imeti težav z že izpadlim Marokom, saj ne, da Afričani ne bi igrali dopadljivo, a tudi zanje velja, kar je Vasle včeraj rekel za Iran – vse je super, samo golov ni. Iran sicer ima na svojem kontu en gol, a še tistega si je nasprotnik zabil sam. Zaradi tega enega avtogola ima Iran zdaj še eno priložnost, za napredovanje mora premagati Portugalsko. Proti Španiji so Iranci pokazali, da znajo še kaj drugega, kot se samo braniti, ampak morali se bodo odpreti in potem je tu Ronaldo. Bomo videli, ali lahko iranski selektor Queroz (sicer Portugalec) svojim rojakom zakuha katastrofo izpada.
Ostane še skupina F, Brazilci so se dolgo mučili s Kostariko (ali bolje rečeno z izjemnim Navasom), za tekmo med Srbijo in Švico pa se je vnaprej vedelo, da brez »dinamitnih« vložkov enostavno ne bo šlo. Svoje je dodal še sodnik – ne vem ali je tisti penal bil ali ne, ampak sodniku so iz centrale sugerirali uporabo VAR in najmanj, kar bi lahko storil je, da bi ta nasvet upošteval. Srbija je začela odlično, Švicarje (ali karkoli že so) je imela v knock-downu, a ker jih ni knockoutirala, sta prišli do izraza izkušenost in nesporna kvaliteta reprezentance z belimi križi na rdeči podlagi. Na koncu je neumnost storil še Tošić, najprej je ob podaji proti Shaqiriju stopil korak naprej, ko mu je kapnilo, da na svoji polovici igrišča napadalec ne more biti v ofsajdu, je bilo že prepozno. Moral bi storiti prekršek, magari bi ga povlekel za dres, dobil bi sicer rdečega, ampak Srbija bi bila pred zadnjim kolom v ugodnem položaju, tako pa mora zdaj narediti nemogoče – premagati (in izločiti!) Brazilijo in tega FIFA prav gotovo ne bo dovolila, sploh po Krstajićevi neposrečeni omembi Haaga. Švici po drugi strani zadostuje že remi z odpisano Kostariko; o Švici in njihovih igralcih sem dosti razglabljal že med prejšnjim SP, zato bom tukaj dodal samo še tole: kdor se želi iti folkloro, naj se priključi kakemu folklornemu društvu, v Švici jih je - takšnih in drugačnih – več kot dovolj, v šport pa tovrstna, provokativna folklora zagotovo ne sodi.
Tako, odigranih je natanko polovica – 32 od 64 – tekem, ostaja nam še zadnje kolo v skupinah. Od 32 udeleženk jih je zanesljivo v osmini finala zaenkrat samo šest (Rusija, Urugvaj, Francija, Hrvaška, Belgija in Anglija), 8 reprezentanc (Egipt, Savdska Arabija, Maroko, Peru, Kostarika, Tunis, Panama in Poljska) pa bo zadnjo tekmo igralo le še za prestiž in za popravljanje bledega vtisa. Vsi ostali so - vsaj v teoriji – še v igri za napredovanje, zgolj od sebe jih je odvisnih 14 (Španija, Portugalska, Iran, Danska, Nigerija, Brazilija, Švica, Srbija, Mehika, Nemčija, Švedska, Japonska, Senegal in Kolumbija), vse te si lahko z zmago (pri čemer so Nemci edini, ki – vsaj v teoriji – potrebujejo +2), nekatere pa tudi že z remijem, zagotovijo napredovanje. Štirim reprezentancam (Avstralija, Islandija, Argentina in Koreja) pa se mora poleg njihove zmage »poklopiti« tudi rezultat druge tekme v skupini.
RSS Feed
