Če bi olimpijska tedna obrnili in bi se naše kolajne zgodile v drugem tednu, bi bili zdaj vsi polni navdušenja, tako pa ostaja malce grenak priokus, saj smo po sanjskem prvem tednu in 4 medaljah v drugem dobili »le« še eno zlato izjemne in neprekosljive Janje Garnbret. Je že tako, da »zadnji štihi« največ štejejo! V anale in arhive bo šlo dejstvo, da so bile te olimpijske igre za nas doslej najuspešnejše, osvojili smo pet kolajn (tako kot v Pekingu 2008) in prvič se v naši zbirki svetijo kar trije naslovi olimpijskih prvakov, kar se doslej ni zgodilo še nikoli, ne na poletnih ne na zimskih igrah. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi ga na prejšnjo soboto, ko je Kristijan Čeh v svojem prvem finalnem metu za malenkost prestopil; tisti met je znašal okrog 67.50, kar bi zadostovalo za srebrno medaljo. Ampak časa seveda ni mogoče zavrteti nazaj, je kar pač je.
Enako velja za košarkarje, od finala in kolajne jih je ločila tista nesrečna banana Batuma Prepeliču v zadnjem napadu. V tekmi za tretje mesto so žal pokvarili sicer izjemen vtis, kljub vsem bodrilnim izjavam se je bilo po takšnem polfinalnem šoku težko pobrati in v tekmah za tretje mesto po navadi krajšo potegne tisti, ki je bil bližje finalu. Seveda ne bi bilo pošteno, če ne bi ob vseh takšnih in drugačnih težavah naših dali tudi priznanje Avstralcem in genialnemu Millsu, to človek redko vidi in takega mojstra je privilegij gledati. Med samo tekmo seveda ne, ampak ko se glave ohladijo in mine nekaj časa, se zaveš, da si gledal nekaj izjemnega.
Za tolažbo smo lahko dan poprej uživali v fenomenalni predstavi naše Spyderwoman, ki je zmogla preseči breme olimpijskega nastopa in deklasirati konkurenco v najpomembnejši tekmi njenega življenja. Tako pač je, vsi vedo, da si najboljši in ti veš, da si najboljši, toda to je treba dokazati na tekmi, ki je enkrat na štiri leta in kjer je ena sama drobna napaka lahko usodna. Janja je solidno odplezala hitrostni del, na balvanih je pometla s konkurenco, potem pa je prišel tisti najtežji del, kjer ni več popravka in druge priložnosti. Priznam, da sem bil ob gledanju njenega plezanja živčen, toda znala je ohraniti mirno kri in suvereno splezati najvišje od vseh. Oba s trenerjem sta po tekmi dejala, da je bil pritisk ogromen, da se pravzaprav niti nista zavedala, kaj pomeni nastop na OI. Lahko si še tako govoriš, da je to pač tekma, kot vsaka druga, a ko stojiš na štartu, začnejo v želodcu frčati metuljčki. V manj odmevnih športih, kakršno je športno plezanje, pač za širšo javnost nekaj šteje le olimpijska kolajna, v njenem primeru pa le zlata. Zdaj je na vrhu, osvojila je vse, kar je možno osvojiti, upajmo, da bo našla motiv in ambicijo za še en naskok na Olimp čez 3 leta v Parizu. Pravzaprav naj bi bilo tam zanjo vse skupaj še lažje, saj bosta v kombinacijo šteli le njeni boljši disciplini, hitrostno plezanje pa bo samostojen šport.
Dolgo je kazalo, da bodo Kitajci prvič po domačih OI 2008 dosegli več zlatih medalj kot ZDA, ampak na koncu je slednjim vendarle uspelo zbrati 39 zlatih nasproti kitajskim 38. Ti dve državi sta tudi absolutno dominantni po številu vseh osvojenih medalj, ZDA so jih osvojile 113, Kitajska pa 88. V »drugo ligo« spadajo tri države, ki so osvojile 50 kolajn ali več, to so Rusija (71), Velika Britanija (65) in domačin Japonska (56). Sledi še 5 držav z osvojenimi 30 ali več medaljami: Avstralija (46), Italija (40), Nemčija (37), Nizozemska (36) in Francija (33). Ta slednja je imela izjemen izkupiček v (vsaj nam) najbolj zanimivih ekipnih športih, košarki, rokometu in odbojki. Od šestih možnih so Francozi in Francozinje v teh športih vzeli kar 5 medalj, od tega 3 zlate!
Medalje je osvojilo 94 od 206 nastopajočih držav, od tega jih ima 65 vsaj eno zlato. Slovenijo najdemo na 31. mestu, naš izkupiček (3-1-1) je zelo podoben hrvaškemu (3-2-3), srbskemu (3-1-5), avstrijskemu (1-1-5) in bolgarskemu (3-2-2); na lestvici so za nami Grčija (2-1-1), Belorusija (1-3-3), Romunija (1-3-0), Slovaška (1-2-1), Portugalska (1-1-2), Estonija in Latvija (obe 1-0-1), Finska (0-0-2), Litva (0-1-0) in zaradi manjšega števila zlatih celo Ukrajina (1-6-12) in Turčija (2-2-9). Vedno je, takole za hec, tudi zanimivo sešteti vse medalje bivše skupne države in tokrat bi našteli rekordnih 11-5-9, kar bi pomenilo 7. mesto na lestvici. Je pa Slovenija 7. po številu medalj na prebivalstvo, pred nami so San Marino (ki je sploh prvič osvojil medaljo), Jamajka, Bahami, Bermudi, Nova Zelandija in Grenada.
Konec iger je (vsaj zame) vedno nekoliko žalosten, ampak ne se sekirat, naslednje bodo že čez pol leta – zimske v Pekingu in tudi naslednje poletne bodo namesto čez štiri že čez tri leta! Lep pozdrav vsem!
Enako velja za košarkarje, od finala in kolajne jih je ločila tista nesrečna banana Batuma Prepeliču v zadnjem napadu. V tekmi za tretje mesto so žal pokvarili sicer izjemen vtis, kljub vsem bodrilnim izjavam se je bilo po takšnem polfinalnem šoku težko pobrati in v tekmah za tretje mesto po navadi krajšo potegne tisti, ki je bil bližje finalu. Seveda ne bi bilo pošteno, če ne bi ob vseh takšnih in drugačnih težavah naših dali tudi priznanje Avstralcem in genialnemu Millsu, to človek redko vidi in takega mojstra je privilegij gledati. Med samo tekmo seveda ne, ampak ko se glave ohladijo in mine nekaj časa, se zaveš, da si gledal nekaj izjemnega.
Za tolažbo smo lahko dan poprej uživali v fenomenalni predstavi naše Spyderwoman, ki je zmogla preseči breme olimpijskega nastopa in deklasirati konkurenco v najpomembnejši tekmi njenega življenja. Tako pač je, vsi vedo, da si najboljši in ti veš, da si najboljši, toda to je treba dokazati na tekmi, ki je enkrat na štiri leta in kjer je ena sama drobna napaka lahko usodna. Janja je solidno odplezala hitrostni del, na balvanih je pometla s konkurenco, potem pa je prišel tisti najtežji del, kjer ni več popravka in druge priložnosti. Priznam, da sem bil ob gledanju njenega plezanja živčen, toda znala je ohraniti mirno kri in suvereno splezati najvišje od vseh. Oba s trenerjem sta po tekmi dejala, da je bil pritisk ogromen, da se pravzaprav niti nista zavedala, kaj pomeni nastop na OI. Lahko si še tako govoriš, da je to pač tekma, kot vsaka druga, a ko stojiš na štartu, začnejo v želodcu frčati metuljčki. V manj odmevnih športih, kakršno je športno plezanje, pač za širšo javnost nekaj šteje le olimpijska kolajna, v njenem primeru pa le zlata. Zdaj je na vrhu, osvojila je vse, kar je možno osvojiti, upajmo, da bo našla motiv in ambicijo za še en naskok na Olimp čez 3 leta v Parizu. Pravzaprav naj bi bilo tam zanjo vse skupaj še lažje, saj bosta v kombinacijo šteli le njeni boljši disciplini, hitrostno plezanje pa bo samostojen šport.
Dolgo je kazalo, da bodo Kitajci prvič po domačih OI 2008 dosegli več zlatih medalj kot ZDA, ampak na koncu je slednjim vendarle uspelo zbrati 39 zlatih nasproti kitajskim 38. Ti dve državi sta tudi absolutno dominantni po številu vseh osvojenih medalj, ZDA so jih osvojile 113, Kitajska pa 88. V »drugo ligo« spadajo tri države, ki so osvojile 50 kolajn ali več, to so Rusija (71), Velika Britanija (65) in domačin Japonska (56). Sledi še 5 držav z osvojenimi 30 ali več medaljami: Avstralija (46), Italija (40), Nemčija (37), Nizozemska (36) in Francija (33). Ta slednja je imela izjemen izkupiček v (vsaj nam) najbolj zanimivih ekipnih športih, košarki, rokometu in odbojki. Od šestih možnih so Francozi in Francozinje v teh športih vzeli kar 5 medalj, od tega 3 zlate!
Medalje je osvojilo 94 od 206 nastopajočih držav, od tega jih ima 65 vsaj eno zlato. Slovenijo najdemo na 31. mestu, naš izkupiček (3-1-1) je zelo podoben hrvaškemu (3-2-3), srbskemu (3-1-5), avstrijskemu (1-1-5) in bolgarskemu (3-2-2); na lestvici so za nami Grčija (2-1-1), Belorusija (1-3-3), Romunija (1-3-0), Slovaška (1-2-1), Portugalska (1-1-2), Estonija in Latvija (obe 1-0-1), Finska (0-0-2), Litva (0-1-0) in zaradi manjšega števila zlatih celo Ukrajina (1-6-12) in Turčija (2-2-9). Vedno je, takole za hec, tudi zanimivo sešteti vse medalje bivše skupne države in tokrat bi našteli rekordnih 11-5-9, kar bi pomenilo 7. mesto na lestvici. Je pa Slovenija 7. po številu medalj na prebivalstvo, pred nami so San Marino (ki je sploh prvič osvojil medaljo), Jamajka, Bahami, Bermudi, Nova Zelandija in Grenada.
Konec iger je (vsaj zame) vedno nekoliko žalosten, ampak ne se sekirat, naslednje bodo že čez pol leta – zimske v Pekingu in tudi naslednje poletne bodo namesto čez štiri že čez tri leta! Lep pozdrav vsem!
RSS Feed
