Le kaj lahko bolje opiše entropijo (zdaj že bivših) svetovnih prvakov kot naslov znamenite Wagnerjeve opere, sicer zaključnega dela njegovega opusa Sage o Nibelungih? Popoln razpad španske igre se je nakazal že v prvem polčasu tekme s Čilom, ko so Latinoameričani samo vzeli ponujeno in dvakrat prebili spet nezanesljivo in počasno špansko obrambo, drugi polčas pa je po dveh zapravljenih priložnostih naznanil dokončen potop španske galeje in z njo vred so na dno morja potonili vsi zlatniki, reali in dubloni, ki so jih španski »mornarji« nabrali v šestih letih vladanja svetovnemu nogometnemu oceanu. Tako se je petič v zgodovini SP primerilo, da je branilec naslova izpadel že v predtekmovanju, prvič pa je to jasno že kar po dveh odigranih kolih. Če odštejemo Urugvaj (ki 1934 sploh ni prišel branit naslova izpred štirih let), je prvi tovrstni »podvig« uspel Italiji 1950, sledili pa so jim Brazilci v Angliji 1966, katerim se je ob uvodni zmagi z Bolgari poškodoval Pele in sledila sta poraza z Madžari in Portugalci. Še najbližje španskemu debaklu je primer Francozov iz leta 2002 in SP-ja na Japonskem in Koreji: izgubili so uvodno tekmo prvenstva s Senegalom in odigrali 0:0 z Urugvajem. Nato se je po poškodbi v moštvo vrnil Zidane in z zmago nad Danci v zadnjem kolu bi šli Francozi lahko še vedno naprej, ampak so seveda izgubili z 0:2 in izpadli brez doseženega gola! Pred štirimi leti je podobna neslavna usoda doletela Italijane, ki so odigrali 1:1 s Paragvajem in Novo Zelandijo ter potrebovali le točko v zadnji tekmi s Slovaki, ziheraško igro so na koncu plačali s porazom 2:3 in potjo domov. Torej se je zdaj že na treh od zadnjih štirih SP branilec naslova moral posloviti po predtekmovanju! Zasičenost, vedno večja koncentracija kvalitete ali zgolj nabrušenost konkurence? Kdo bi vedel. Čile se bo zdaj v zadnjem kolu za prvo mesto v skupini in izogib Brazilcem pomeril z Nizozemsko, ki je proti brezkompromisni Avstraliji vendarle pokazala določene slabosti. Morda je šlo zgolj za slab dan ali podcenjevanje nasprotnika, ampak opozorilo je tu. Nizozemcem za prvo mesto sicer zadostuje remi, toda s Čilom ne bo šale. Hrvati so se bali tropskega Manausa, potem pa razstavili Kamerun na prafaktorje. Tudi pri Afričanih je prišlo do podobnega razkroja, kot pri Špancih: najprej je Song (še dobro, da v rokah ni imel mačete!) naredil tako zahrbten in podmukel faul za rdeč karton, kakršnega še svoj živi dan nisem videl, na koncu pa so se »Levi« še stepli med seboj. Hrvati bodo zdaj svojo biti ali ne biti tekmo igrali z Mehiko, ki še ni prejela gola in kateri zadostuje remi, Vatreni pa morajo seveda zmagati. Svoj biti ali ne biti bosta danes lahko ugotavljala tudi Anglija in Urugvaj, poraženca prvega kola proti Italiji in Kostariki. Oboji pravzaprav morajo zmagati, no, morda bi Angležem remi še nekako ustrezal glede na to, da igrajo potem zadnjo tekmo s Ticosi. Razplet se bo nakazal tudi v skupini C, kjer pričakujem atraktiven obračun zmagovalcev prvega kola Slonovače in Kolumbije, ter nočno mučenje žoge med Grčijo in Japonsko, ki me bo zazibalo v sen…
|
|
RSS Feed
