Nikoli, ampak res nikoli, še nisem gledal tako dobre tekme brez golov, kot je bil včerajšnji spektakl med Brazilijo in Mehiko. Mehiko, ki se je postavila na igrišče in odigrala eno skoraj herojsko tekmo, morda celo nad svojimi realnimi sposobnostmi; Mehiko, ki napada po širini in po diagonalah (ne pa tudi globinsko); Mehiko, pri kateri ton igre diktirata Guardado in Dos Santos, v napad pa se redno vključujeta visoki Rodriguez in branilec Layun. Brazilija je bila konkretnejša, to gotovo drži, ampak Brazilija ima sicer čvrsto obrambo, ima odličnega Marcela in ima fantastičnega Neymarja, toda to je tudi bolj ali manj vse. Če (in to je velik »če«) bo Brazilija šla do konca, jo lahko tja popelje samo Neymar, a v današnjem nogometu je (pre)težko »viseti« samo na navdihu enega igralca, pa naj je ta še tak mojster. Nazadnje je to uspelo Argentini in Maradoni davnega 1986, ko se je vendarle še igralo malce drugače. Tisti Fred je res »Kremenčkov« iz kamene dobe; vse kar je naredil v dveh tekmah je bil teatralen padec proti Hrvatom. Brazilija pri vseh svojih igralcih, ki igrajo v bolj ali manj zvenečih ligah, ne premore pravega špica, ki bi bil dostojen partner za Neymarja. Kaj bi danes dali za enega Giovanneja Elberja, ki je njega dni tresel mreže za Bayern, ob Rivaldu in Ronaldu pa ni mogel niti blizu brazilske reprezentance. Kaj bi tudi dali za enega res kreativnega vezista (»Fantasista«, kot sami pravijo takim igralcem), niti ni potrebno, da je to "kategorija" Socratesa ali Ronaldinha, že kak Juninho bi vnesel malo več reda in Neymarju ne bi bilo treba hoditi tako daleč nazaj po žogo. Posebna zgodba včerajšnjega večera je vratar Mehike, Ochoa. Obranil je štiri stoodstotne priložnosti in brez njega bi Mehika kljub odlični igri lahko hudo nastradala. Trikrat je bil odlično postavljen in ga je žoga zadela, obramba Neymarjevega strela z glavo pa spada med velike obrambe vseh SP in precej spominja na tisto obrambo Banksa Peleju 1970, ki je bila proglašena za najboljšo obrambo vseh časov. V uvodni tekmi dneva je Belgija potrebovala 80 minut, da je strla alžirski odpor in bunker, najbolj po lastni neumnosti. Najprej so naredili neumen faul za penal Alžircev (ki sicer nikoli ne bi dosegli gola), potem pa so vse do vstopa Fellainija in Mertensa igrali prepočasi in preveč »carinili« žogo. Belgija bo res nevarna, ko bo imela manjšo posest in bo napadala prek konter, imajo bliskovito transformacijo igre in sijajnega Hazarda. Na tej tekmi se je že tretjič na tem SP zgodilo, da so rezultat preobrnili igralci s klopi in nekaj podobnega je bilo tudi na sicer dolgočasnem obračunu Rusije in Koreje, ko je Keržakov rešil Ruse iz »zapora«, v katerega jih je spravila neumnost golmana. Danes bodo Španci igrali za biti ali ne biti s Čilom, samo zmaga jih obdrži v turnirju, samo v tem primeru bodo lahko še naprej sami odločali o svoji usodi. Če dolgo ne bodo spravili žoge v čilsko mrežo ali če Bognedaj Čile povede, potem bo svetovnim in evropskim prvakom zelo, zelo težko! Hrvaška potrebuje štiri točke iz dveh tekem, pri čemer mora v zadnjem kolu premagati Mehiko, torej ji danes v tropskem peklu Manausa »igra« tudi remi, Kamerun pa je takorekoč že odpisan, saj tudi ob današnji zmagi realno ne more računati na napredovanje, v zadnjem kolu bi namreč moral premagati (in s tem tudi izločiti) še Brazilce. Pravzaprav bi Hrvati morali dobiti Afričane, močnejši bodo za Mandžukića, nasprotnik pa šibkejši zaradi poškodbe Etoja. Ajmo Vatreni!
|