Še danes boli

Seveda so se v jugošportu poleg uspehov dogajala tudi razočaranja, nekatera prav huda. Danes se bomo spomnili dveh takih dogodkov, ko se je pravzaprav že zdelo, da uspeh ne more izostati, pa vendar je našim nekako uspelo tekmo izgubiti. Prvi se je zgodil 17.06.1976, šlo je za polfinale EP v nogometu; Jugoslavija je gostila zaključni turnir četverice in v polfinalu se je na beograjski Marakani pred 100.000 gledalci pomerila z ZRN, takratno aktualno svetovno prvakinjo. Prvi polčas je Jugoslavija odigrala sijajno in z goloma Popivode in Džajića vodila z 2:0. Tudi v drugem so plavi dominirali, vse do 64. minute, ko se je žoga po strelu Flohea nesrečno odbila in prevarala vratarja Marića. Nemci so dobili krila in v 81. minuti izenačili, v podaljšku pa naši (ki itak nikoli niso sloveli po kakšni posebni fizični pripravljenosti) Nemcem niso mogli več parirati in izgubili 2:4. Nemci so potem v finalu po 11m (Panenka!) izgubili s Čehi, naši pa so za 3. mesto izgubili z Nizozemci. Tule je skrajšan posnetek te epske polfinalne tekme:
https://www.youtube.com/watch?v=XkdC0q2U4EU

Druga takšna "tragedija" se je zgodila 10 let kasneje, 17.07.1986, šlo pa je za polfinale SP v basketu in "tisto" tekmo proti SZ. Pred domala sovražno nastrojeno madridsko publiko (naše so sovražili predvsem zaradi Dražena, ki je s Cibono v dveh sezonah kar 5x premagal Real) je Jugoslavija s košem Čuture minuto pred koncem povedla za 9, potem pa ... Za razliko od tistega fuzbala z Nemci me ta poraz še danes boli, zato ne bom nič več pisal, epilog te drame pa si lahko ogledate tule:
https://www.youtube.com/watch?v=OY199KEuwlY