Zlati olimpijci

1972 je bil dvoranski rokomet prvič na sporedu olimpijskih iger in med favoriti je bila tudi Jugoslavija, ki je 1970 osvojila svojo prvo medaljo (bronasto) na SP. Reprezentanco je vodil Zagrebčan Vlado Štencl, med igralci pa velja izpostaviti Horvata in Pribanića (člana takratnega evropskega klubskega prvaka Partizana iz Bjelovarja), Lazarevića (Crvena zvezda), Lavrnića (Krivaja), vratarja Arslanagića in pivota Popovića (Borac Banja Luka), v selekciji pa sta bila tudi dva kasnejša selektorja Pokrajac in Živković. Svojo moč je Jugoslavija pokazala že na spomladanskem četveroboju narodov, ko je gladko odpravila ZRN, Češkoslovaško in Dansko. Ta vsakoletni turnir je bil v tistih časih, ko je bilo od velikih tekmovanj na sporedu le SP (pa še to zgolj vsaka 4 leta) zelo prestižen in pogosto celo najpomembnejša reprezentančna akcija sezone. Tudi razmerja moči v rokometu so bila takrat precej drugačna kot danes, Danska niti slučajno ni bila kaka velesila, so pa ta status imele Romunija, NDR in SZ. Med zahodnimi državami so bile "v igri" le tri: ZRN, Švedska in Danska; Francozov in Špancev še ni bilo nikjer. Jugoslavija je olimpijski turnir začela z rutinskima zmagama proti Japonski (20:14) in ZDA (25:15), potem pa v tekmi, iz katere so se nesle točke naprej, premagala še Madžarsko 18:16. Sledila je polfinalna skupina iz katere se je zmagovalec uvrstil v finale, drugouvrščeni pa se je moral zadovoljiti s tekmo za bronasto medaljo. V prvi tekmi te skupine so plavi pred 10.000 gledalci razmontirali domačina ZRN (24:15), za vstop v finale pa je bila odločilna tekma s takratnimi svetovnimi prvaki in prvimi favoriti olimpijskega turnirja Romuni, pri čemer je našim zadostoval že remi. Jugoslavija je v težki tekmi zmagala 14:13 in se tako uvrstila v finale, kjer je potem zlahka odpravila Češkoslovaško (ki je presenetljivo izločila NDR in SZ) 21:16 in osvojila zlato medaljo.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate končnici tekem proti ZRN in Romuniji:
https://www.youtube.com/watch?v=YuGWxIXfmXg